Zgodovina nastanka

Iz gibanja Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo je nastalo Društvo za pomoč z umetnostjo LOTISA.

Smo skupina , ki je v januarju 2011 začela v Univerzitetnem Kliničnem Centru Ljubljana z organizacijo srečanj za bolnike in svojce; v decembru 2011 pa je ustanovila Društvo za pomoč z umetnostjo LOTISA. Naše poslanstvo je podpora bolnikom,invalidom in njihovim svojcem, v iskanju volje, poguma in inspiracije za spoprijemanje z boleznijo in zdravljenjem.

Naša vizija je to, da umetnost lahko odpre dodatne poti za iskanje psihične moči za vztrajanje v procesu medicinskega zdravljenja.

Naša področja delovanja so vsa področja umetnostne terapije, z različnimi mediji bomo educirali ljudi kako se lahko psihofizično sprostimo in odpremo kanale percepcije za lepoto življenja, ki jo prinaša umetnost, ki tudi posredno vpliva na našo duševnost, da se lažje spoprijemamo z vsakodnevnimi zahtevami, ki jih prinaša zdravljenje.

Uporabljamo elemente metod pripovedovanje zgodb, dramske igre, terapije s glasbo in plesom, lahko tudi elemente likovne terapije. S strokovnimi nasveti nas podpira Pedagoška Fakulteta Ljubljana, iz programa za specialistični študij pomoč z umetnostjo, pod vodstvom prof.dr. Brede Kroflič, univ.dipl.psih.

Fotografije iz posameznih srečanj si lahko ogledate TUKAJ

Iniciator in vodja skupine:
Dušan Enova, univ.dipl.psih.
specialist klinične psihologije
E-mail.: psiholog.enova@gmail.com

PRVO SREČANJE – 17.januar 2011

[napovednik]

Prvo srečanje odprte skupine odraslih bolnikov, svojcev, prijateljev in simpatizerjev z naslovom “Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo” V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) bodo v ponedeljek, 17. januarja 2011 med 16. in 18. uro v predavalnici 2 v glavni stavbi UKCL (Zaloška 7, Ljubljana) organizirali prvo srečanje odprte skupine odraslih bolnikov, svojcev, prijateljev in simpatizerjev z naslovom “Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo”.

Vodilna nit srečanja, ki jih bodo v prihodnje organizirali enkrat mesečno, bo umetnost pripovedovanja zgodb. To bodo pripovedi ljudi o svoji zgodbi doživljanja bolezenskega procesa in procesa zdravljenja, pripovedovali bodo pa tudi zgodbe ali pravljice iz kulturne zakladnice vseh narodov sveta. Vsaki pripovedi bo sledil pogovor s poslušalci. Srečanja bodo popestrili tudi s kratkimi skeči, humorjem, z glasbenimi in plesnimi točkami.

Program prvega srečanja:

  • Kristina Modic, predsednica društva Limfom&Levkemija – pripoved o lastni izkušnji bolezni in o ozdravitvi [slike]
  • Video posnetki pričevanj sladkornih bolnikov, ki so bili prvič predstavljeni na predstavi v Cankarjevem Domu Ljubljana.
  • Predstavitev vaje psihofizične relaksacije iz programa Postopna sprostitev, avtor Dušan Enova, univ. dipl. psih., specialist klinične psihologije.
  • Umetnica Ines Hostinger bo zapela in zaigrala na kitaro nekaj zimzelenih melodij. [slike]

Namen srečanj “Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo” je s pomočjo metod umetnostne terapije vnesti v proces zdravljenja bolezni kvalitete sproščenosti, humorja, inspiracije in volje za borbo s težavami v poteku bolezni in zdravljenja.

Kristina Modic je neverjetno močna ženska, ki se je spopadla z rakom, natančneje z limfomom, ga premagala in se odločila osveščati in pomagati drugim, ki gredo skozi to težko izkušnjo. Ki pa te, kot pravi sama, lahko veliko nauči o življenju. Danes je Kristina Modic predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L (Združenje L&L) in moderatorka foruma Limfom in lekvemija. Zaupala nam bo svojo zgodbo o upanju in v upanju, da bo v oporo drugim, ki prestajajo to, kar je prestala sama. [članek]

Ines Hostinger z vokalom in akustično kitaro izvaja priredbe različnih tujih in slovenskih glasbenih skupin. Priložnostno sodeluje z različnimi glasbeniki, se udeležuje projektov in pri tem ustvarja lastno glasbo. Prvič je v javnosti nastopila junija 2010 na Odprtem mikrofonu v Ljubljani, doslej pa ima za sabo več koncertov.

Sicer po izobrazbi profesorica razrednega pouka, je Ines v prostem času predana glasbi in raziskovanju smisla življenja ter medčloveških odnosov. Prav o tem govorijo njene avtorske pesmi, na koncertih najbolj izvajani Are you allright in Life is a game.

Vir: Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo, Napovednik.com

DRUGO SREČANJE –  14.februar 2011

[napovednik] [članek v Dnevniku]

V UKCL bodo v ponedeljek, 14. februarja 2011 med 16. in 18. uro v predavalnici 3 v glavni stavbi UKCL (Zaloška 7, Ljubljana) organizirali drugo srečanje odprte skupine Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo.
Program drugega srečanja:

Manda Carli bo pripovedovala o lastni izkušnji zdravljenja z dializo.

Ljoba Jenče bo povedala eno zgodbo, zapela daljšo pripovedno ljudsko pesem in zaigrala na soške prodnike. [slika]

Prestavitev skeča na temo življenja v družini sladkornega bolnika – avtorica besedila in scenarija je Urška Makar, koristne nasvete za izvedbo skeča nam je dal dramski igralec Jože Mraz.

Predstavitev vaje psihofizične relaksacije iz programa Postopna sprostitev, avtor Dušan Enova, univ. dipl. psih., specialist klinične psihologije.

MANDA CARLI – GOGA je avtorica štirih pesniških zbirk, Med brezami in večnostjo, Zlate sanje, Pred svitom in Ljubim jutra. Za sabo ima kar dolgo pesniško dobo, saj jo je v izpovedno liriko potegnilo že v rosnih osnovnošolskih letih. Kasneje se je pričela ukvarjati tudi z lirično prozo, predvsem s krajšimi novelami. Objavljala je večinoma v šolskih glasilih in revijah, nato pa se je predstavljala na pesniških večerih in ob otvoritvah likovnih razstav ter na radiu Slovenija v oddajah ” Literarni nokturno “.

Na tem srečanju bo nekaj njenih pesmi prebrala ga. Polonca Zupančič, ob glasbeni spremljavi g. Andreja Adameka, s kitaro. Tokrat se nam bo ga. Manda Carli predstavila tudi z zgodbo o svojem zdravljenju z dializo.

LJOBA JENČE je ohranjevalka slovenskega ljudskega spomina, pevka, pravljičarka, zbirateljica, voditeljica vokalnih in pravljičarskih delavnic.Ljoba Jenče kot svobodna umetnica zbira, raziskuje in predvsem poje in pripoveduje iz slovenskega ljudskega spomina. Vodi delavnice umetnosti pripovedovanja pravljic in vokalne delavnice za domače kot tudi za udeležence iz tujine ali na mednarodnih festivalih.
Zanjo je značilno, da ljubi naravno akustiko, neposreden stik s poslušalci in da med petje acapella, torej samo z glasom brez spremljave sem in tja vključi preprosto ljudsko zvočilo ali glas kakšne ptice. Sodobnega človeka nagovarja, da bi tenkočutno prisluhnil svoji notranjosti in bogastvu slovenskega duhovnega izročila. Veliko nastopa tako za otroke kot za odrasle, doma in v tujini.

Na srečanju skupine Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo bo nastopila dne 14.02.2011. Ker ima ta dan god sv.Valentin, ki ima ključe do korenin v naravi, bo Ljoba Jenče predstavila izročilo, ki odklepa pot do slovenski duhovnih korenin: eno zgodbo, daljšo pripovedno ljudsko pesem in zaigrala na soške prodnike – pojoče kamenčke, kot jih je poimenovala pred leti, ko so ji jih podarili otroci v gorah, ko so iskali zlato Zlatorogovih studencev. [slika]

URŠKA MAKAR je po nazivu univerzitetna diplomirana sociologinja, pred kratkim je diplomirala na FDV, med iskanjem službe se honorarno udejstvuje v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Za naše srečanje je napisala besedilo in scenarij za desetminutni skeč JUTRO na temo življenja v družini sladkornega bolnika, strokovne napotke nam je prispeval uveljavljeni dramski igralec g. Jože Mraz.

Slika 1: Ljoba Jenče

Slika 2: Terapevtsko gledališče naše skupine Pomoč z umetnostjo.

Od leve proti desni:

Urška Makar – igra vlogo Vnukinja
Jože Mraz – umetniški vodja našega gledališča
Marija Mraz – igra vlogo Babica
Dušan Enova – igra vlogo Dedek

Skeč JUTRO prikazuje življenje v družini diabetika, je psihoedukativen in hkrati vsebuje ščepec humorja.

TRETJE SREČANJE  –  14. april 2011

[napovednik] [slike]

UKCL bomo v četrtek, 14. aprila 2011 med 16. in 18. uro v galerijski avli v pritličju glavne stavbe UKCL (Zaloška 7, Ljubljana) organizirali tretje srečanje odprte skupine Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo.

Program tretjega srečanja:

  • Govorili bodo sladkorni bolniki iz društev ljubljanske regije. Njihovo sporočilo je, da se s sladkorno boleznijo lahko normalno živi.
  • Nekaj kratkih improvizacijskih skečev bo odigrala Dramska skupina Gimnazije Vič pod mentorstvom mag. Irene Strelec.
  • Nekaj pesmi bosta zapela in zaigrala Aleks Volasko in Jimmy BlackMore.
  • Svojo baletno točko bo izvedla Kristina Kolle.

O življenju s sladkorno boleznijo bosta spregovorila, ga. Judita Erjavec, predsednica Društva diabetikov Ljubljana, in g. Rafael Ziherl, predsednik Društva diabetikov Grosuplje. Gospa Erjavec je nazadnje javno spregovorila o življenju z diabetesom v Polnočnem klubu, 25.3.2011, na temo “Grenko-sladka pot življenja”. Gospoda Ziherla poznamo kot edinstvenega maratonca med slovenskimi sladkornimi bolniki, ki deli svoje izkušnje s sladkorno boleznijo na svojem blogu Življenje z insulinsko črpalko. Oba nas bosta prepričala, da se s sladkorno boleznijo lahko normalno živi, saj so v družbi še vedno prisotni predsodki do te kronične bolezni.

Dramska skupina Gimnazije Vič je vključena v ŠILA, v Šolsko Improvizacijsko Ligo, in pod strokovnim vodstvom mag. Irene Strelec dosega vidne uspehe. Pred kratkim so te talentirane igralke in igralci odigrali glasbeno dramsko igro J. W. von Goetheja- Lila, v priredbi in režiji Irena Strelec, s te predstave so tudi fotografije.

Irena Strelec ( na fotografiji z mikrofonom v roki ) je magistra komunikologije, mentorica improvizacije z licenco, sodnica gledališke improvizacije, bivša amaterska igralka, režiserka, članica skupine dramskih piscev, psihodramske skupine in izvajalka Gledališča zatiranih in Living theatre. Gospa Strelec občasno tudi predava na Pedagoški Fakulteti.

Aleks Volasko in Jimmy Blackmore, z glasbo se vsak po svoje ukvarjata že zelo dolgo, v obliki dueta pa nastopata zadnje tri leta. Nastopala sta že marsikje – v kavarni Pločnik ob Tromostovju, v Nebotičniku, v veliko lokalih, na žurih, porokah in celo izven meja naše Slovenije. Pravita, da ne verjameta v življenje brez glasbe in z veseljem delita njuno glasbo, duhovitost in radost z ostalimi ljudmi. Alex Volasko in Jimmy Blackmore sta dobila navdih, ko je Slovenija izvedela, da je skladba Na božično noč plagiat. Njuna skladba Božič je pa je rezultat sodelovanja mladih glasbenih talentov, ki se združujejo v projektu BUS 11.

Kristina Kolle je končala šolanje na konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani (KGBL) in zdaj pleše v novoustanovljenemu plesnemu ansamblu KDP (Kjara’s dance project) in v DBUSU (društvo baletnih umetnikov Slovenije), zraven pa se ukvarja še z mnogimi drugimi projekti.

ČETRTO SREČANJE  –  16. maj 2011

[napovednik] [slike]

V UKCL bodo v ponedeljek, 16. maja 2011 med 16. in 18. uro v predavalnici 3 v glavni stavbi UKCL (Zaloška 7, Ljubljana) organizirali četrto srečanje odprte skupine Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo.

Tema tega srečanja: ” V BOLNIŠNICAH SE ZDRAVIJO TUDI OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI, RAZUMEMO JIH IN ODPIRAMO SRCE ZA NJIHOVO DRUGAČNOST “.

Program četrtega srečanja:

  • Pogovarjali se bomo z Nušo Ilovar, pesnico in pisateljico, ki ima od rojstva cerebralno paralizo.
  • Simona Kropec nam bo zapela in zaigrala na kitaro nekaj pesmi. Poleg tega bo prebrala nekaj Nušinih pesmi.
  • Dramska skupina Šajtrga iz Varstveno Delovnega Centra Koper , Enota Ilirska Bistrica, nas bo nasmejala s svojim skečem.
  • S svojo prisotnostjo nas bo razveselila znana slovenska igralka Alenka Tetičkovič.

NUŠA ILOVAR

je izjemno nadarjena pesnica in pisateljica, ki ima že od rojstva cerebralno paralizo, je fizično težji invalid, na vozičku, z manj razločnim govorom, vendar je duševno zdrava.

Zaradi invalidnosti je bila s tremi leti hospitalizirana v Bolnico za predšolske invalidne otroke v Staro goro pri Novi Gorici, kjer je bila do vstopa v osnovno šolo. Osnovno šolo v Centru za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka v Vipavi je končala skoraj z odliko, čeravno v šoli s posebnimi pogoji, ker v tistih časih invalidi žal še niso imeli možnosti obiskovati običajno osnovno šolo.

Po osnovni šoli , zaradi njene telesne počasnosti in nerazumljivega govora, ni imela nobenih možnosti za nadaljnje šolanje. Ostala je doma, čeprav je bila večina dneva sama, jo to ni motilo. Veliko je brala. Hkrati pa je v sebi vedno bolj čutila željo po pisanju. Kajti že v šoli je rada pisala. Začela je s pisanjem kratkih zgodb. Občasno so katero objavili v reviji Antena. Približno 1989 leta pa je začela pisati roman Strah pred samoto, ki ga je izdala leta 1999. Istega leta je bila v akciji revije Jana nominirana za Slovenko leta 2000 in zasedla drugo mesto.

Leta 2001 je izdala prvo pesniško zbirko Klovnom življenja. Tri leta za tem sem izdala drugo pesniško zbirko z naslovom Slike v mislih. Leta 2005 je za bogato ustvarjalnost na književnem področju prejela Savinovo priznanje, ki ga občina Žalec podeljuje za ugledne dosežke na področju kulture. Leta 2007 je izdala tretjo pesniško zbirko Igra usod. Maja 2009 pa četrto zbirko Potovanje v globine. Istega leta je dobila priznanje za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja Andragoškega centra Slovenije.

SIMONA KROPEC – Sim

je nadarjena umetnica, izredno lepo poje in igra na akustično kitaro. Poje je v različnih zasedbah, kot so, Aletheia, Tantadruj in Luisier. Poleg tega ima svoj studio za oblikovanje Smart Design.

PREDSTAVITEV IGRALSKE SKUPINE ŠAJTRGA IN VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA KOPER, ENOTA ILIRSKA BISTRICA

V zadnjih letih postaja v našem domačem okolju vedno bolj prepoznavna igralska skupina Šajtrga. V njej je aktivnih osemnajst uporabnikov iz ilirskobistriške enote. Pred časom smo z raznimi šaljivimi uprizoritvami nastopali le pred raznimi ožjimi zaključenimi skupinami občinstva (starši, učenci OŠ), danes pa so naši nastopi del večjih javnih priredeitev pred širšo publiko v domačem kraju, vabijo pa nas tudi v druge kraje po Sloveniji in zamejstvu.

Varstveno delovni center Koper (VDC Koper) je javni socialni zavod za vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji. V svoji sestavi ima VDC Koper organizacijske enote v Divači, Sežani, Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru (2), Portorožu in stanovanjsko skupino Mimoza v Izoli. Trenutno je v VDC Koper vključenih 154 varovank in varovancev.

Dejavnosti v okviru vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji omogočajo odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju aktivno vključevanje v organizirane oblike dnevnega varstva, sooblikovanje programov dejavnost, ohranjanje in razvoj psihofizičnih sposobnosti, veščin in znanj ter možnost vključevanja v širše socialno okolje.
Načrtovanje in izvajanje programa dejavnosti temelji na osnovi individualnih želja in potreb uporabnikov.

V Enoti Ilirska Bistrica smo razvili pet zaposlitvenih programov. Uporabniki se tako vključujejo v šiviljsko, keramično, lesno in likovno delavnico ter v delavnico za ročno izdelavo papirja. Vsebine programov se med seboj povezujejo in dopolnjujejo.
Oblikujemo unikatne izdelke iz naravnih materialov, s katerimi želimo slediti naravni in kulturni dediščini domačega okolja.
Proces dela je razdeljen na mnoge delovne faze, v katere se lahko vključijo prav vsi uporabniki, prehajajo iz ene v drugo , se na tej poti učijo, izpopolnjujejo in mnogokrat presežejo naša pričakovanja.
Izdelki so na ogled v razstavno prodajnem prostoru v enoti.

Zaposlitev pa ni edina vsebina našega dela.
Varovanci se vključujejo v razne izobraževalne, kulturne, razvedrilne in športne dejavnosti, s katerimi se zbližujejo med seboj in se z njimi predstavljajo v širšem okolju.

ALENKA TETITKOVIČ

je dramska igralka z bogato in vzpenjajočo gledališko potjo. Najbolj prepoznavna je po vlogi sestre Franje v NMK (Naši mali kliniki). Vodila je tudi HIT festival in se odlično odrezala. Alenka je nastopila v Evi Braun/Hitlerjevi ljubici. Posodila je glas Briti v Divjini.

V sinhroniziranem filmu Alvin in veverički 2 je posodila glas veveričji samički Elanor.

PETO SREČANJE  – 21.junij 2011

Kje: Ljubljanski grad, Orlov vrh, jasa na skrajnem južnem delu griča, Ljubljana

Peto srečanje odprte skupine odraslih bolnikov, svojcev, prijateljev in simpatizerjev z naslovom “Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo in invalidnostjo”

Na Ljubljanskem gradu ( jasa na Orlovem vrhu, na skrajno južnem delu grajskega griča ) bodo v torek, 21. junija 2011 med 18. in 20. uro , organizirali peto srečanje odprte skupine odraslih bolnikov, svojcev, prijateljev in simpatizerjev z naslovom “Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo”. V slučaju slabega vremena bo srečanje v dvorani Društva diabetikov Ljubljana, Ulica stare pravde 2 ( zelo blizu ceste na Ljubljanski grad, v stavbi bivše Mestne otroške bolnišnice ).

Namen srečanj “Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo” je s pomočjo metod umetnostne terapije vnesti v proces zdravljenja bolezni kvalitete sproščenosti, humorja, inspiracije in volje za borbo s težavami v poteku bolezni in zdravljenja.

Vodilna nit srečanja bo umetnost pripovedovanja zgodb. To bodo pripovedi ljudi o svoji zgodbi doživljanja bolezenskega procesa in procesa zdravljenja, pripovedovali bodo pa tudi zgodbe ali pravljice iz kulturne zakladnice vseh narodov sveta. Vsaki pripovedi bo sledil pogovor s poslušalci. Srečanja bodo popestrili tudi s kratkimi skeči, humorjem, z glasbenimi in plesnimi točkami.

Program petega srečanja:

  • Umetnica in dramaturginja , mag. Romana Ercegovič ( Obredno gledališče Duša zemlje ) , bo predstavila indijansko legendo o Beli Bizonki
  • Predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, ga. Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Društva za pomoč pri obolenjih ščitnice “Metuljčica” , ga. Janja Drenšek, in vodja ljubljanske skupine , ga. Alenka Malnar, bodo govorile o življenju z boleznijo in o dejavnosti društva
  • Umetnica Sergeja Groegl bo igrala na gonge, pojoče sklede itd.
  • Umetnostna zgodovinarka ga. Bojana Čampa bo spregovorila o starodavnem ljudskem običaju praznovanja poletnega solsticija.

ROMANA ERCEGOVIČ

Romana Ercegovič je svoje gledališče poimenovala Obredno gledališče Duša Zemlje. V njem so nastale njene avtorske predstave Molitev
Zemlji, Elektra, Marija Magdalena in Bela Bizonka, katere del – eno najlepših indijanskih legend – bomo doživeli na našem srečanju. Po
izročilu se je mlada ženska, ki se je ob odhodu spremenila v bizonko bele barve, nekoč davno prikazala plemenu Lakota. Naučila jih je
svetih obredov, jim razkrila prerokbo o preobrazbi sveta in jim obljubila, da se bo vrnila v času velikih težav in preobrazbe človeštva. Takrat naj bi prišla, da nas spomni na modrost srca, na odgovornost za ustvarjanje harmonije na Zemlji in na to, da smo vsi ena velika družina, ne glede na barvo kože. Prinesla je sporočilo upanja za človeštvo – preobrazba ne pomeni uničenja, kot v zadnjem času marsikje slišimo, temveč čas, ko bosta narava in človeštvo ponovno vzpostavila ravnovesje.

Več si lahko preberete na internetni strani : www.ritual-theatre.com

SERGEJA GROEGL

Sergeja Groegel pove o sebi in o svojem umetniškem delovanju naslednje : ” Zvok je moje življenje. Pojem že od malih nog, pravzaprav si življenja ne znam predstavljati brez glasbe. Ko sem leta 1992 pričela delati z gluhimi, naglušnimi otroki, nisem vedela, kako naj uporabim svoje glasbeno znanje, kako naj jim približam svet zvokov, kako naj jim ponudim glasbo, da bodo vsaj malo začutili njeno magično moč. In moram reči, da mi je to uspelo. Pred dobrimi šestimi leti, pa sem se na otoku Ižu srečala z gongi in himalajskimi posodami. Od takrat dalje, se je pričelo moje zvočno potovanje v objemu gongov, kasneje, šamanskih bobnov in piščali. Vse to, če se leda, vključujem tudi v delo z otroki s posebnimi potrebami.

V svojem prostem času pa izvajam zvočne dogodke, kopeli in individualne zvočne tretmane, ki jih kdaj pa kdaj kombiniram tudi z refleksno masažo.”

BOJANA ČAMPA

Bojana Čampa, umetnostna zgodovinarka in zgodovinarka, dolgoletna galeristka in likovna kritičarka, popotnica, fotografinja in turistična vodnica. Bojana pove o sebi naslednje: ” Od nekdaj me v umetnosti privlačijo oblike in sporočilnost s Pomenom; v umetninah in umetniških stvaritvah vedno iščem nek globlji smisel, zato me poleg kvalitetnega umetniškega dela zanima tudi njegov simbolen vidik, ki se skozi estetsko vrednost podobe, besede, giba, glasu ali glasbe dotika človeka. Verjamem, da je namen in poslanstvo kvalitetnega umetniškega dela dvigovati raven zavesti in vračati človeka v svoje najgloblje Bistvo, ki je v resnici ‘sveto’ oz. ‘svetost’. Mnogi običaji in obredi naših prednikov so bili povezani in so še vedno z umetnostjo in umetnostnimi preddispozicijami, ki nas vedno znova vračajo nazaj v nas same, a nas hkrati odpirajo k drugemu, k sočloveku. Tako umetnost širi zavest, nas zdravi, vrača k praIzvoru ter nas ozavešča na poti k Praspominu našega smisla o Biti, Iti in Živeti.”

[slike]

Zahvaljujemo se sponzorju SLOREST d.o.o. za pogostitev.