Statut društva

Na podlagi Zakona o društvih Ur. l. RS št. 64/2011-UPB2 se je Občni zbor Društva za pomoč z umetnostjo LOTISA sestal dne 22.11.2011 in v ta namen sprejel naslednji usklajeni

S T A T U T

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo za pomoč z umetnostjo LOTISA je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki delujejo na področju umetnosti, kulture, zdravja in osebne rasti, ali so kako drugače pri svojem delu povezani s tem področjem.

2. člen

Ime društva je “Društvo za pomoč z umetnostjo LOTISA” (v nadaljevanju: društvo).

Sedež društva je v Ljubljani; Avsečeva ul. 2, 1122 Ljubljana.

Društvo ima svoj žig, znak in barve.

Žig društva je pravokotne oblike in je sestavljen iz napisa Društvo za pomoč z umetnostjo LOTISA, Ljubljana.

Znak (logotip) društva je sestavljen iz oblikovnega napisa Društvo za pomoč z umetnostjo LOTISA in iz simbola, ki je sestavljen iz stiliziranega lotosovega cveta z devetimi cvetnimi listi in s simbolom sonca v sredini, ki ima dvanajst žarkov. Barva znaka je turkizna.

3. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Zastopa jo predsednik.

4. člen

Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju civilne družbe, kulture, umetnosti in zdravja ter prispevajo k razvoju skupnih ciljev.

Društvo lahko deluje samostojno ali se včlani v zvezo društev ali pa v sorodne mednarodne ali tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.

5. člen

Delo društva in njegovih organov je javno.

Svoje člane obvešča:

  • preko elektronske pošte;
  • preko spletne strani;
  • s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva;

Širšo javnost društvo o svojem delu obvešča preko spletne strani ter tako, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje povabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

II. NAMEN, NALOGE IN DELOVANJE DRUŠTVA

6. člen

Namen društva

Osnovni namen društva je razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s spodbujanjem ustvarjalnosti in s pomočjo teh dejavnosti povezovati ljudi, ki se soočajo z boleznijo ali invalidnostjo. Društvo pri posameznikih in v družbi nasploh spodbuja osebnostno rast v razvijanju in negovanju človeških vrednot, in sicer skozi umetnost, kulturo in kreativnost.

Vizija društva

Umetnost lahko odpre dodatne poti za iskanje psihične moči za vztrajanje v procesu medicinskega zdravljenja in pomaga pri izražanju čustev in občutij.

Cilji društva

  • izvajanje ustvarjalnih kulturno-izobraževalnih dejavnosti za spodbujanje osebnostne rasti in podporo bolnikom, invalidom in njihovih svojcem
  • razvijanje dejavnosti pomoči z umetnostjo znotraj in zunaj bolnišničnega okolja
  • izboljševanje kakovosti življenja ljudi, ki se soočajo z boleznijo ali invalidnostjo
  • podpora bolnikom, invalidom in njihovim svojcem pri iskanju volje in poguma za spoprijemanje z boleznijo, zdravljenjem in invalidnostjo
  • povezovanje ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami
  • razvijanje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s spodbujanjem ustvarjalnosti

Področja delovanja društva so vsa področja umetnostne terapije.

7. člen

Svoj namen in cilje društvo uresničuje z naslednjimi nalogami:

  • z zagotavljanjem pogojev za izvajanje kulturnih programov na področjih umetnosti;
  • z literaturo, glasbo, raznimi zvrstmi plesa, filmi, gledališčem in likovno umetnostjo;
  • s skrbjo za druženje ljudi in z organiziranjem družabnih srečanj;
  • z organiziranjem kulturnih prireditev;
  • z izvajanjem kulturno-izobraževalnih in vzgojnih programov;
  • z delavnicami za mladino in odrasle na področju glasbene, gledališke in likovne umetnosti;
  • s tematskimi predavanji za otroke, mladino in odrasle, ki imajo vzgojni in izobraževalni namen;
  • z izdajanjem publikacij, literarnih zbornikov in zbirk ter nosilcev zvoka;
  • s povezovanjem ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev;
  • s sodelovanjem z društvi Slovencev v zamejstvu in po svetu;
  • s sodelovanjem s sorodnimi društvi doma in v tujini;
  • s podeljevanjem priznanj za dosežke na področju kulture;
  • z obveščanjem javnosti o svojem delovanju;
  • s povezovanjem v zveze kulturnih društev in organizacij;z organiziranjem in sodelovanjem na srečanjih pomoči z umetnostjo;
  • z organiziranjem kulturnih in izobraževalnih prireditev;
  • z izobraževanjem o pomenu in koristih uporabe umetnosti kot terapevtske dejavnosti;
  • z omogočanjem dostopnosti dejavnosti pomoči z umetnostjo;
  • z izdelovanjem in posredovanjem avdio in video gradiva, namenjenemu izobraževanju bolnikov in njihovih svojcev;
  • z uvajanjem sistema interaktivne televizije in tabličnih računalnikov v bolnišnične sobe, zdravstvene centre, domove starejših občanov, zdravilišča in izobraževanjem o njihovi uporabi;
  • z omogočanjem sodelovanja v izvajanju pomoči z umetnostjo študentom in prostovoljcem;
  • s sodelovanjem in povezovanjem z različnimi društvi bolnikov in sorodnimi društvi doma in v tujini;
  • z omogočanjem gostovanj drugih društev, kulturno-umetniških skupin in posameznih umetnikov;
  • s snemanjem posnetkov za javno predvajanje ali prodajo v skladu s predpisi;
  • z ukvarjanjem s pridobitno dejavnostjo, in sicer s priložnostno prodajo publikacij in drugih izdelkov, vstopninami, izposojanjem opreme, zaračunavanju različnih kulturnih programov, gostinskimi storitvami v okviru prireditev ter organizacijo iger na srečo v okviru prireditev.
  • z izobraževanjem o pomenu in koristih uporabe umetnosti kot terapevtske dejavnosti

Družba opravlja dejavnost, ki je usklajena z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07) in obsega:

47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki
47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom
47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu
47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
58.110 Izdajanje knjig
58.140 Izdajanje revij in druge periodike
58.190 Drugo založništvo
59.110 Produkc. filmov, video film., TV oddaj
59.120 Post prod.dej. pri izdel. film., TV oddaj
59.130 Distribuc. filmov, video film., TV oddaj
59.200 Snem. in izdaj. zvoč. zapis. in muzikalij
63.120 Obratovanje spletnih portalov
63.990 Drugo informiranje
73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora
74.200 Fotografska dejavnost
77.400 Dajanje pravic upor.intelekt.last.v zakup
82.300 Organizacija kulturnih prireditev in srečanj
85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
85.590 Dr.n. izobr., izpopolnj. in usposabljanje
85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje

III. ČLANSTVO

8. člen

Društvo ima redne in častne člane ter simpatizerje.

Član društva lahko postane vsak, ki sprejme ta statut, se ravna po njem in izrazi željo, da postane član društva, ali je kako drugače pri svojem delu povezan s tem področjem. Članstvo v društvu je prostovoljno, tudi članarina je prostovoljna, višina prostovoljnega prispevka ni določena.

Kdor želi postati član društva mora upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva, napiše v katerih dejavnostih društva vidi možnosti, da bi deloval, obenem pa se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva. Nove člane, častne člane in simpatizerje, sprejema Upravni odbor društva.

Dokler ni izvoljen Upravni odbor, nove člane sprejema predstavnik društva, oziroma predsednik društva.

Član društva, ki se je posebej izkazal s svojim delovanjem v društvu ali je za društvo storil dejanje velike koristi, lahko postane častni član društva. Častni člani so lahko tudi osebe, ki niso člani društva, sponzorji, donatorji, simpatizerji, ki s svojimi prispevki pripomorejo k dobrobiti društva. Naziv “častni član” dodeli posamezniku občni zbor na predlog upravnega odbora in na podlagi strinjanja kandidata za častnega člana.[b]

Simpatizerji so osebe, ki so naklonjene dejavnosti društva, niso pa njegovi člani. Simpatizerji nimajo obveznosti, društvo pa prostovoljno podpirajo na različne načine, npr. z moralno podporo, s finančnimi in drugimi prispevki ali kako drugače.

9. člen

Član društva , častni član in simpatizer lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj državljan.

10. člen

Članstvo v društvu preneha:

  • s prostovoljnim izstopom;
  • s črtanjem;
  • z izključitvijo;
  • s smrtjo.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.
Člana črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu in brez utemeljenega opravičila, v tekočem letu ni bil aktiven vsaj v enem izmed projektov društva.

O izključitvi člana iz društva odloča disciplinska komisija s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

11. člen

Pravice članov so:

  • da sodelujejo v aktivnostih društva;
  • da volijo in so voljeni v organe društva;
  • da enakopravno izražajo svoje predloge in mnenja glede vprašanj o katerih razpravlja in odloča društvo;
  • da pri uresničevanju svojih pravic uporabljajo društvene prostore in ostale tehnične zmogljivosti;
  • da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem;
  • da imajo pravico do zagovora, ko se razpravlja o njihovi odgovornosti;
  • do pritožbe zoper odločitve organov društva.

Pravice častnih članov in simpatizerjev

Simpatizerji in častni člani lahko sodelujejo na občnem zboru, nimajo pa volilne pravice. Častni člani lahko volijo, če so obenem tudi člani društva.

12. člen

Dolžnosti članov so:

  • da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva;
  • da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev ter nalog društva;
  • da vestno in odgovorno razpolagajo z društvenimi sredstvi;
  • da s svojim vedenjem ohranjajo ugled in veljavo društva;

IV. ORGANI DRUŠTVA

13. člen

Organi društva so:

  • Občni zbor
  • Upravni odbor
  • Nadzorni odbor
  • Disciplinska komisija

Dokler se število članov ne poveča nad 15, ima društvo le občni zbor in predsednika, oziroma predstavnika. Naloge upravnega odbora in disciplinske komisije opravlja predsednik društva, naloge nadzornega odbora pa občni zbor.

OBČNI ZBOR

14. člen

Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani. Občni zbor je reden in izreden.

15. člen

Redni občni zbor je enkrat letno. Sklicuje ga upravni odbor najmanj 14 dni pred dnevom sklica z javno objavo dnevnega reda. Odpre ga predsednik društva in ga tudi vodi. Občni zbor izvoli zapisnikarja in dva overitelja zapisnika, po potrebi pa tudi volilno komisijo, kandidacijsko komisijo, verifikacijsko komisijo in druge delovne organe.

Dokler ni ustanovljen Upravni odbor društva, sklicuje občni zbor predstavnik društva, na pobudo vsakega člana društva, najpozneje v 14 dneh po sprejemu zahtevka. V tem primeru tudi ni omejeno letno število občnih zborov.

16. Člen

Izredni občni zbor lahko skliče ali upravni odbor ali nadzorni odbor, lahko pa se skliče na zahtevo tretjine članov društva. Izredni občni zbor se skliče najmanj 30 dni pred dnevom sklica z objavo dnevnega reda. Na zahtevo upravičenih sklicateljev izrednega občnega zbora mora upravni odbor sklicati le-tega najpozneje v 15 dneh po sprejemu zahtevka, v nasprotnem primeru pa ga lahko skličejo sklicatelji sami.

17. člen

Občni zbor sestavljajo vsi redni in častni člani društva. Občnemu zboru smejo prisostvovati vsi, ki so ali želijo biti neposredno ali posredno povezani z delovanjem društva, vendar imajo le pravico posvetovalnega glasu (simpatizerji), ne morejo pa glasovati ter odločati o zadevah, o katerih sklepa občni zbor.

18. člen

Občni zbor je sklepčen, če je navzočih najmanj polovico tistih, ki imajo pravico odločanja. Če ob predvidenem času ni sklepčen, prične z delom 15 minut kasneje, če je prisotnih vsaj 10 članov. Občni zbor se sklepa z večino prisotnih glasov.

Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja društva je za to potrebno glasovanje najmanj dveh tretjin navzočih članov in prisostvovanje občnemu zboru najmanj polovice članov. Način glasovanja določi občni zbor. Ko se glasuje o razrešitvi organov društva, člani organov društva ne morejo glasovati o tem.

O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, dva overitelja zapisnika ter zapisnikar.

19. člen

Pristojnosti rednega občnega zbora so:

  • sprejemanje, dopolnjevanje in spreminjanje statuta in drugih aktov društva;
  • določanje smernic delovanja društva in sprejemanje programov dela;
  • razpravljanje o delu vseh ostalih organov društva;
  • sprejemanje zaključnega računa in finančnega načrta društva;
  • izvolitev in razreševanje predsednika, tajnika, blagajnika ter ostalih članov upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije;
  • določanje višine članarine;
  • podelitev priznanj, pohval in nagrad;
  • imenovanje častnih članov društva;
  • odločanje o pritožbah zoper odločitve upravnega odbora in disciplinske komisije;
  • odločanje o prenehanju in združitvi društva;
  • odločanje o nakupu in prodaji nepremičnin;
  • odločanje o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva.

20. člen

Izredni občni zbor odloča le o vprašanju, zaradi katerega je sklican.

21. člen

Sklepi rednega ali izrednega občnega zbora so obvezni za vse člane in organe društva.

UPRAVNI ODBOR

22. člen

Upravni odbor je operativno izvršilni organ društva, ki ga sestavlja 4-9 članov društva, ki jih je izvolil občni zbor. Sestavljajo ga predsednik, strokovni vodja, tajnik in blagajnik ter do pet izvoljenih članov, ki so lahko istočasno tudi vodje sekcij.

Mandatna doba članov upravnega odbora je 4 leta.

23. člen

Upravni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Seje sklicuje predsednik po lastni presoji ali na zahtevo ene tretjine članov upravnega odbora. V primeru, da predsednik ne skliče seje, lahko to storijo člani upravnega odbora.

24. člen

Pristojnosti upravnega odbora so, da:

  • pripravlja poročila o delu in sklicuje občni zbor;
  • izvaja sklepe občnega zbora;
  • pripravlja predloge za splošne akte društva;
  • pripravlja in sestavlja predloge za finančni načrt in zaključni račun;
  • potrdi program dela na podlagi predloga strokovnega vodje;
  • vodi evidenco članov društva;
  • upravlja s premoženjem društva;
  • ustanavlja in ukinja komisije društva;
  • uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži občni zbor;
  • imenuje strokovno vodstvo.

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

25. člen

Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa tajnik društva.
Upravni odbor sprejema veljavne sklepe, če je navzočih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.
Upravni odbor lahko za lažje, hitrejše in strokovnejše izpolnjevanje nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisij določi upravni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo pri delu komisije povabi k sodelovanju zunanje sodelavce.

NADZORNI ODBOR

26. člen

Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva.
Odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli občni zbor za dobo enega leta. Člani nadzornega odbora izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani upravnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati.

Nadzorni odbor je sklepčen, če sta na seji prisotna dva člana. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih.
Enkrat letno obvezno poroča občnemu zboru. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

DISCIPLINSKA KOMISIJA

27. člen

Disciplinska komisija odloča na I. stopnji o disciplinskih prestopkih in kršitvah članov društva. Sestavljena je iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor za dobo 4 let. Člani disciplinske komisije izvolijo predsednika. Disciplinska komisija vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe po disciplinskem pravilniku. Zoper sklep disciplinske komisije ima prizadeti član pravico pritožbe na občni zbor, ki dokončno odloči o zadevi.

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija so naslednje:

  • kršitve določb statuta;
  • nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev ter funkcij v društvu;
  • ne izvrševanje sklepov organov društva;
  • dejanja, ki kakorkoli škodijo ugledu društva.

Disciplinski ukrepi so:

  • opomin;
  • javni opomin;
  • izključitev.

Disciplinsko komisijo lahko sestavljajo člani upravnega odbora.

Disciplinska komisija je odgovorna občnemu zboru.

PREDSEDNIK DRUŠTVA

28. člen

Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in v tujini.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in upravlja svojo vlogo za neomejen čas. Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.

STROKOVNI VODJA

29. člen

Strokovni vodja je član društva , ki skrbi za strokovno delovanje na področju dejavnosti društva.
Imenuje ga upravni odbor. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru. Strokovni vodja praviloma ne dobiva plačila, razen v primeru zaposlitve, za izredne dosežke pa mu lahko upravni odbor odobri nagrado.

Za strokovnega vodjo je lahko imenovan član društva, ki ima izkušnje in znanje s področja dejavnosti društva.

Pravice in dolžnosti strokovnega vodje:

  • oblikovanje letnega programa v skladu s 7. členom tega statuta;
  • nadzor nad izvajanjem programa;
  • priprava vsebinskega poročila o izvajanju programa;
  • organiziranje, vodenje in izvajanje projektov iz 7. člena tega statuta.

TAJNIK DRUŠTVA

30. člen

Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva, ki ga izvoli občni zbor za dobo 4 let. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru. V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja društvo ter vodi upravni odbor.

V. FINANČNO – MATERIALNO POSLOVANJE

31. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi.

32. člen

Viri dohodkov:

  • prostovoljni prispevki članov društva;
  • darila in volila;
  • prispevki sponzorjev;
  • prispevki donatorjev
  • prodaja svojih storitev, raznih spominkov, izdanih knjižnih del, revije, ipd.
  • javna sredstva;
  • drugi dohodki.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

33. člen

Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisana v inventarno knjigo.

34. člen

S premoženjem društva upravlja upravni odbor. Premičnine se lahko nakupijo ali odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa seje upravnega odbora. O nakupu in odtujitvi nepremičnin društva odloča občni zbor društva.

35. člen

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno-materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

36. člen

Delo blagajnika je javno.

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno-materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

Za pomoč pri urejanju finančno-materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

37. člen

Finančno poslovanje društva se odvija preko transakcijskega računa pri poslovni banki.

38. člen

Društvo ima lahko tudi sponzorje. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.

39. člen

Društvo ima tudi častne člane.

Naziv častnega člana lahko dobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva. Naziv častnega člana društva lahko društvo podeli tudi nečlanu, ki ima velike zasluge pri delovanju društva. Naziv častnega člana podeljuje občni zbor po predlogu upravnega odbora.

Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana ni član društva, nima pravice odločanja.

VII. KONČNE DOLOČBE

40. člen

Društvo preneha delovati:

  • s sklepom občnega zbora z dvotretjinsko večino navzočih članov;
  • po samem zakonu.

V primeru prenehanja delovanja društva premoženje društva preide na društvo ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

41. člen

Vse pravilnike društva bo društvo sprejelo v roku 3 mesecev od nastopa veljavnosti tega statuta.

Ta statut je sprejel občni zbor dne 22.11.2011 ob 16. uri in stopi v veljavo po odobritvi s strani upravnega organa.

Predsednik :
Dušan Enova

 

Društvo je bilo registrirano dne 08.12.2011 in s tem dnem je začel veljati ta statut.